Izterjave se je treba lotiti odločno in premišljeno. Pomembno je, da vlečete prave poteze, saj gre za občutljivo področje. Posebna previdnost je potrebna, če gre za dolgoletno stranko, s katero ste imeli vedno dobre izkušnje. Verjetno je ne želite izgubiti. Vseeno pa morate delati na tem, da dobite, kar vam pripada.

Postopki izterjave se navezujejo na vse korake, ki jih izvedete z namenom, da bi od stranke dobili denar, ki vam pripada. Zanjo ste namreč opravili določeno storitev oziroma ji dobavili želene izdelke. Za to ste ji tudi izstavili račun, pri čemer je rok plačila oddaljen od trenutka izstavitve. Tudi ko je datum pretekel, zneska na račun še vedno niste dobili. Kaj torej narediti?

Začnite s sporočilom ali klicem

Obstaja verjetnost, da je stranka račun založila oziroma nanj pozabila. V tem primeru bo zadostovalo zgolj prijazno opozorilo z vaše strani in zadeva bo urejena. Opozorilo na to, da račun še ni bil plačan lahko izvedete v obliki elektronske pošte ali pa stranko preprosto pokličete po telefonu in jo povprašate, zakaj plačila še ni izvedla. Če je razlog pozabljivost, bo plačilo izvedla v roku nekaj dni. Če se slišita po telefonu, je pametno, da skupaj določita nov rok, ko naj bi bilo plačilo izvedeno.

Plačila še vedno ni

Če ste stranko že vsaj dvakrat opozorili na dolg, pa še vedno ni plačala, se bo treba izterjave lotiti drugače. Kot učinkovita metoda se izkaže, če stranko osebno obiščete na njenem delovnem mestu. na tak način bo dojela resnost vaših namenov. Če pa tudi to ne bo prineslo želenega rezultata, boste morali začeti razmišljati o tem, da se poslužujete pomoči od zunaj. V agencijah za izterjavo so zaposleni strokovnjaki, ki imajo dolgoletne izkušnje s tovrstnimi postopki in vam bodo rade volje priskočili na pomoč. Če želite pridobite pravne nasvete, se lahko obrnete na pravnika, ki se ukvarja s tem področjem in svetoval vam bo, kako lahko do izterjave še pristopite.

Ste že kdaj slišali za odstop terjatve? Verjetno že, toda ne znate si čisto dobro razložiti, kaj je to. Za začetek si poglejmo splošno oznako za tovrstno terjatev.

Odstop terjatve (s pogodbo) je torej posel, ki zadeva pravo. To je postopek, kjer odstopnik, ki ga imenujemo tudi cedent, odstopi svojo terjatev drugi stranki, ki se v postopku imenuje cesionar oziroma prevzemnik. Odstopnik ima pri prevzemniku dolg, ki ga želi v celoti ali pa vsaj delno poplačati iz odstopljene terjatve oziroma od zneska, ki ga prevzemnik dobi za plačilo terjatve od tretje stranke, za katero pravimo, da je odstopljen dolžnik. Tovrstna pogodba se lahko sklene tudi brez tega, da obvestimo odstopljenega dolžnika.

Poznamo dva tipa cesije: odstop od terjatve v izterjavo ter odstop terjatve namesto izpopolnitve …

V Sloveniji se v gospodarstvu pojavljata torej predvsem dve obliki oziroma da tipa cesij. Pri odstopu namesto izpolnitve odstopnik prevzemniku odstopi terjatev ali njen del namesto izpolnitve svoje obveze.

Ko se sklene tovrstna pogodba, odstopnikova obveznost ugasne do zneska odstopljene terjatve. To je lahko za prevzemnika slabo, v primeru če odstopljeni dolžnik ne poravna terjatve, za njo pa ne odgovarja več odstopnik. Na podlagi pogodbe te vrste se mora uvesti sodni postopek za izterjavo terjatve.

Če pa prevzemnik izterja več, ko pa je znašala terjatev, mora odstopniku nujno predati nastalo razliko.

Ko pa gre za odstop v izterjavo, mora odstopnik namesto plačila terjatve prevzemniku odstopiti terjatev zgolj v izterjavo. Terjatev ugasne šele, ko je izterjatev izterjana s strani prevzemnika. Do tega trenutka je odstopnik v razmerju do prevzemnika, torej ohranja dolžnikovo obveznost. Prevzemnik pa mora pri odstopu terjatve v izterjavo odstopniku predati vsak presežek, ki ga je izterjal.

Dolžnika, ki je odstopljeni, se obvesti, da je prišlo do prenosa terjatev in posledično ve, komu izpolni terjatev. Izpolni jo prevzemniku.