Izdelke visoke vrednosti pred krajo enostavno zavarujemo tako, da jih zapremo v sef ali skrijemo pred očmi nepridipravov. Možnosti za zaščito takšnih izdelkov je veliko, tako da njihovo varovanje navadno ne predstavlja posebnih preglavic. Nekoliko drugače pa je z lastnino, ki je ni mogoče zapreti v sef – zaščita intelektualne lastnine meri prav na tisto lastnino, ki ne obstaja v fizični obliki ter je ni mogoče zavarovati na enak način kot običajne predmete. Ta zaščita se nanaša na ideje, izume, simbole in podobne izdelke človeškega mišljenja. Pri varovanju intelektualne lastnine se pojavijo nekateri izzivi, ki jih pri fizičnih predmetih ne srečamo.
Kaj sodi pod okrilje zaščite intelektualne lastnine?
Tisti, ki bi radi zaščitili intelektualno lastnino pred zlorabami, imajo srečo – to področje je danes dokaj dobro urejeno, saj omogoča relativno učinkovito zaščito nekaterih vrst intelektualnih stvaritev.
Posebej bodo takšne zaščite veseli izumitelji, ki lahko svoje izume patentirajo ter s tem zaščitijo pred zlorabo – patentirane izdelke lahko nato uporabljajo in tržijo, ne da bi morali skrbeti za skrivanje skrivnosti njihovega delovanja. Konkurenca se pravno ne more polastiti njihovih izumov za lastno korist oziroma za tržne namene.
Podobno pa lahko zaščitimo tudi druge vrste intelektualne lastnine – predvsem tržno naravnani simboli so pogosto zaščiteni kot blagovne znamke, kar omogoča razlikovanje izdelkov in storitev v konkurenčni ponudbi. Blagovna znamka omogoča zaščito logotipom, sloganom in drugim simbolom, ki označujejo določen izdelek ali storitev, s tem pa omogočajo lastniku znamke oglaševanje in trženje pod temi simboli, kar pogosto predstavlja odločilno konkurenčno prednost.
Avtorji umetniških in podobnih del so deležni zaščite pod okriljem avtorskih pravic. Te nastopijo samodejno, kar je še posebej pripravno, saj ni treba opravljati raznih postopkov za pridobitev zaščite. Dobro pa je, da avtor poskrbi za to, da lahko avtorstvo dokaže, saj se v primeru zlorabe avtorskega dela le tako lahko ugotovi krivda.