Kaj omogoča odkup terjatev?

urednistvo,,,

V prejšnjem članku smo govorili o načinih izterjave. Natančneje smo govorili o tem kako lahko upnik najame agencijo, s katero bo prišel do zneska, ki mu pripada. Ker te postopki niso enostavni, je najbolje, da se upnik posluži tretje stranke, to je agencije za izterjavo.

Agencije terjajo dolžnika v imenu upnika, sprožijo sodni postopek, preganjajo dolžnike tudi, če so ti na tujem. Uspešnost agencije je seveda odvisna od zneska, ki ga dolžnik dolguje, od dokazil, ki jih predloži upnik in seveda časa. Izterjava ima rok, zato je to morda največji in najpomembnejši faktor uspešnosti izterjave. Ker pa časa ni ravno veliko, zastaralni rok je pet let, če ni z zakonom določeno drugače, je pomembno, da se ta proces prične čim hitreje.

Podjetja oziroma upniki pa potrebujejo poplačilo čim hitreje, že danes. Tudi upniki so lahko na drugi strani dolžniki. Gre za začaran krog. Torej, kako si upnik lahko zagotovi čim hitrejšo poplačilo in posledično brezskrbno nadaljevanje poslovanja? Dokaj enostavno. Odgovor je odkup terjatev. Ko dolžnik ne uspe z izterjavo in ta že predstavlja strošek podjetju, ker enostavno vlaga preveč časa in preostalih sredstev, je čas za idejo o odkupu terjatve.

Prednost podjetja za takšno odločitev je več kot očitna. Ob ustreznem dogovoru z agencijo, ki odkupi terjatev ali več terjatev, se izvede takojšen priliv likvidnih sredstev. To pa pomeni sveženj za nadaljevanje poslovanja. Torej ni potrebno čakati ali se bo dolžnik usmilil in plačal račun. S tem, ko agencija odkupi terjatev, se upnik izogne najhujšemu scenariju, to je neuspešni izterjavi, za katero pa že vemo, da se s časom le še bolj otežuje in zavlačuje.

Kaj omogoča odkup terjatev?

Kako lahko upnik najame agencijo?

urednistvo,,

Najprej je potrebno omeniti, da noben odvetnik, sodišče ali agencija ne more zagotoviti sto odstotne uspešnosti izterjave. Zato je potrebno biti kar pozoren pri iskanju ustrezne agencije ali pravniške pomoči. Ne nasedajte agencijam, ki vam sto odstotno jamčijo poplačilo vaših terjatev. Takšnega scenarija nihče ne more zagotoviti.

To pa zato, ker nihče ne ve kakšna bo odločitev sodišča, na kakšen način bo terjatev poplačana. Ali bo plačilo izvedeno z denarnimi sredstvi, z rubežem in podobno. Za najem agencije se upnik lahko odloči na dva načina. Upnik lahko najame agencijo, ki deluje v imenu upnika z namenom izterjati dolg. V tem primeru je pomembno omeniti, da agencija ni lastnica dolga. To pa pomeni, da upniku zaračuna določen delež od zneska, ki ga terjajo od dolžnika. Ta znesek se izraža v odstotkih, tako da večji kot je dolg, večji bo strošek agencije.

So tudi primeri, ko se znesek, ki je namenjen poplačilu agencije, zaračuna dolžniku. Znesek, ki si ga agencija izplača se seveda odšteje od dolga. Drugi način kako lahko upnik najame agencijo je, da se z agencijo dogovori o možnosti odkupa terjatve. Slednja možnost je privlačna zlasti tedaj, ko se podjetnikom mudi s plačilom. Agencija odkupi terjatev po nižji ceni, kar je seveda razumno in s tem postane lastnica terjatve. Nato pa agencija sproži postopek izterjave, kjer je izplačan znesek njen. Ta metoda se vse bolj pogosto uveljavlja, kajti podjetja potrebujejo denar za zagon novih projektov, za poplačilo dolgov, zaposlenih, dobaviteljev in podobno. Če želite izvedeti še več o odkupu terjatev, berite dalje.

Kako lahko upnik najame agencijo?

Kako lahko ukrepamo, ko dolžniki prihajajo iz tujine?

urednistvo,

V seriji člankov objavljamo vse o terjatvah. Kaj so, kako nastanejo, kako se jim ogniti ter kako poskrbeti za poravnavo terjate? V prejšnjem članku smo obravnavali kako poskrbeti, da dolžniki pravočasno poravnajo terjatev. Natančneje, govorili smo o tem, kako stopiti v stik z dolžnikom in ga skušati prepričati v pravočasno poravnavo dolgov.

Ker pa položaji niso rožnati, je včasih potrebno pristopiti tudi malo bolj ostro. Zato je tu na voljo tudi sodna pot, ki pa ni vedno najugodnejša. No, če je uspešna, potem je to dodatno breme dolžnika. Zadeva se seveda lahko zavleče, kar pa ni ugodno za upnika, kajti rok zapadlosti je pet let, če ni drugače z zakonom določeno. Kaj pa v primeru, če je dolžnik iz tujine? Kako v takšnih primerih pristopiti k terjatvi? Najprej naj omenimo, da je izterjava lahko notranja ali zunanja. Notranja pomeni, da jo vodi podjejte, ki je hkrati upnik. To je velikokrat lahko časovno preveč obremenjujoče za podjetje, zato je zunanja izterjava mnogokrat bolj ugodna. Kako se podjetje loti zunanje izterjave? Dokaj enostavno. Najame agencijo za izterjavo. Agencija za izterjavo ima določena pooblastila, s katerimi lahko podjetju omogoči, da so dolgovi ustrezno poravnani. Ta pooblastila so seveda v povezavi s sodiščem, tako da je upnik precej razbremenjen. V kolikor podjetje vodi notranjo izterjavo, je lahko postopek precej bolj neugoden, zlasti če je dolžnik iz tujine. To je še en razlog zakaj izterjavo prepustiti agenciji. Kajti agencije so povezane z agencijami na tujem in  postopek brez večjih zapletov lahko steče. Agencije preko agencij na tujem trgu sprožijo sodni postopek, s katerim se izterjava prične.

Kako lahko ukrepamo, ko dolžniki prihajajo iz tujine?

Kdo nam lahko pomaga, če dolžniki ne plačujejo računov?

urednistvo,,

V prejšnji rubriki smo navajali možne razloge o tem, kako pride do terjatve oziroma do neplačil. Kaj v takšnih primerih lahko storijo upniki, ki so mimogrede lahko pravne ali fizične osebe. Omenili smo, da je najbolje, da na začetku skušajo upniki ugotoviti vzrok neplačila.

Lahko bi rekli, da je najbolje, da upniki pričnejo z bolj milimi postopki in načini, s katerimi si bodo zagotovili poplačilo. Pričnejo torej z navadnim obvestilom in telefonskim klicem. Vendar takšni postopki niso vedno uspešni, oziroma lahko bi rekli, da so precej neuspešni, zlasti ko gre za večje vsote. Sodna pot je zagotovo precej zakomplicirana in stroškovno obremenjujoča, vendar je v določenih primerih edina možna pot. Zato je najpomembneje, da se upnik oboroži s pravniki, ki ga bodo vodili, usmerjali in mu ustrezno svetovali.  Pred kakršnim koli postopkom se je najprej dobro pozanimati o finančnem stanju dolžnika. Če imate tovrstno informacijo, so lahko vaše grožnje še toliko bolj uslišane še pred sprožitvijo postopka na sodišču.

V kolikor pa ni druge poti, potem lahko sodni postopek sprožite z oddano vlogo ali preko izpolnjenega obrazca za izvršbo. Za sodno izterjavo pa seveda mora prosilec predložiti še ustrezne verodostojne listine. Če je vloga ustrezna, se proces lahko prične. Dolžnika se po začetku postopka ustrezno obvesti.  Če se dolžnik v določenem roku ne odzove na sodno terjatev in ne poravna dolga, sledijo postopki prisilne poravnave dolga. Ta se izvede tako, da se najprej preveri dolžnikov račun, nakar sledi omejitev računa. Tu se nastavijo določeni odbitki, ki se dolžniku samodejno ob vsakem prelivu odbijejo za poplačilo upnika.

Kaj pa v primeru, če je dolžnik iz druge države?

Kdo nam lahko pomaga, če dolžniki ne plačujejo računov?

Kako se lotimo izterjave?

urednistvo,,,

V prejšnjih rubrikah smo obravnavali terjatev. Omenili smo, kaj terjatev je in kako nastane. Morda bi lahko še navedli, da terjatev ni nujno samo neplačniška disciplina. Brez večjih težav se lahko zgodi, da dolžnik, ki je mimogrede lahko precej uspešno podjejte, zapade v določeno krizo in enostavno ne more poravnati določenega zneska. Seveda se to uspešnim podjetjem zgodi bolj poredko. Zato pa se končnim uporabnikom, torej fizičnim strankam, lahko zgodi hitreje oziroma bolj pogosto.

Vse bolj pogosto poslušamo o odpuščanju zaposlenih, o podjetjih, ki gredo v stečaj in podobno. Takšni nesrečni dogodki proizvajajo zapadle terjatve. Na žalost so ljudje, ki izgubijo svojo službo, velikokrat nezmožni plačevanja, vsaj rednega odplačevanja. Kar pa lahko predstavlja težavo za upnika. Gre namreč za začaran krog. Tudi upnik je zagotovo na eni strani dolžnik. Kako pa se potem takem lahko lotimo izterjave?

Izterjava je lahko kratkoročna ali dolgoročna. Kratkoročne terjatve zapadejo prej kot v enem letu, med tem ko dolgoročne terjatve pa zapadejo v obdobju daljšem od enega leta.  Pred samim postopkom je najbolje, da se dolžniku pošlje opomin, s katerim ga opomnimo na neporavnan račun oziroma dolg. Ta postopek nakazuje na najoptimalnejšo pot, to je izvensodna pot. Tovrstna pot je tudi manj stroškovna, kaji sodniške takse so kar precej visoke. V kolikor pisni opomin ni dovolj, se dolžnika pokliče. V tem postopku se upnik z dolžnikom skuša dogovoriti o srečanju, kjer se poslovni partnerji lahko dogovorijo o nadaljnjih postopkih ter o morebitnih posledicah, ki lahko sledijo v primeru neporavnave dolga.

Kako se lotimo izterjave?