Ste že kdaj slišali za odstop terjatve? Verjetno že, toda ne znate si čisto dobro razložiti, kaj je to. Za začetek si poglejmo splošno oznako za tovrstno terjatev.

Odstop terjatve (s pogodbo) je torej posel, ki zadeva pravo. To je postopek, kjer odstopnik, ki ga imenujemo tudi cedent, odstopi svojo terjatev drugi stranki, ki se v postopku imenuje cesionar oziroma prevzemnik. Odstopnik ima pri prevzemniku dolg, ki ga želi v celoti ali pa vsaj delno poplačati iz odstopljene terjatve oziroma od zneska, ki ga prevzemnik dobi za plačilo terjatve od tretje stranke, za katero pravimo, da je odstopljen dolžnik. Tovrstna pogodba se lahko sklene tudi brez tega, da obvestimo odstopljenega dolžnika.

Poznamo dva tipa cesije: odstop od terjatve v izterjavo ter odstop terjatve namesto izpopolnitve …

V Sloveniji se v gospodarstvu pojavljata torej predvsem dve obliki oziroma da tipa cesij. Pri odstopu namesto izpolnitve odstopnik prevzemniku odstopi terjatev ali njen del namesto izpolnitve svoje obveze.

Ko se sklene tovrstna pogodba, odstopnikova obveznost ugasne do zneska odstopljene terjatve. To je lahko za prevzemnika slabo, v primeru če odstopljeni dolžnik ne poravna terjatve, za njo pa ne odgovarja več odstopnik. Na podlagi pogodbe te vrste se mora uvesti sodni postopek za izterjavo terjatve.

Če pa prevzemnik izterja več, ko pa je znašala terjatev, mora odstopniku nujno predati nastalo razliko.

Ko pa gre za odstop v izterjavo, mora odstopnik namesto plačila terjatve prevzemniku odstopiti terjatev zgolj v izterjavo. Terjatev ugasne šele, ko je izterjatev izterjana s strani prevzemnika. Do tega trenutka je odstopnik v razmerju do prevzemnika, torej ohranja dolžnikovo obveznost. Prevzemnik pa mora pri odstopu terjatve v izterjavo odstopniku predati vsak presežek, ki ga je izterjal.

Dolžnika, ki je odstopljeni, se obvesti, da je prišlo do prenosa terjatev in posledično ve, komu izpolni terjatev. Izpolni jo prevzemniku.