V prejšnji rubriki smo navajali možne razloge o tem, kako pride do terjatve oziroma do neplačil. Kaj v takšnih primerih lahko storijo upniki, ki so mimogrede lahko pravne ali fizične osebe. Omenili smo, da je najbolje, da na začetku skušajo upniki ugotoviti vzrok neplačila.

Lahko bi rekli, da je najbolje, da upniki pričnejo z bolj milimi postopki in načini, s katerimi si bodo zagotovili poplačilo. Pričnejo torej z navadnim obvestilom in telefonskim klicem. Vendar takšni postopki niso vedno uspešni, oziroma lahko bi rekli, da so precej neuspešni, zlasti ko gre za večje vsote. Sodna pot je zagotovo precej zakomplicirana in stroškovno obremenjujoča, vendar je v določenih primerih edina možna pot. Zato je najpomembneje, da se upnik oboroži s pravniki, ki ga bodo vodili, usmerjali in mu ustrezno svetovali.  Pred kakršnim koli postopkom se je najprej dobro pozanimati o finančnem stanju dolžnika. Če imate tovrstno informacijo, so lahko vaše grožnje še toliko bolj uslišane še pred sprožitvijo postopka na sodišču.

V kolikor pa ni druge poti, potem lahko sodni postopek sprožite z oddano vlogo ali preko izpolnjenega obrazca za izvršbo. Za sodno izterjavo pa seveda mora prosilec predložiti še ustrezne verodostojne listine. Če je vloga ustrezna, se proces lahko prične. Dolžnika se po začetku postopka ustrezno obvesti.  Če se dolžnik v določenem roku ne odzove na sodno terjatev in ne poravna dolga, sledijo postopki prisilne poravnave dolga. Ta se izvede tako, da se najprej preveri dolžnikov račun, nakar sledi omejitev računa. Tu se nastavijo določeni odbitki, ki se dolžniku samodejno ob vsakem prelivu odbijejo za poplačilo upnika.

Kaj pa v primeru, če je dolžnik iz druge države?