V tokratnih prispevkih smo obravnavali tematiko terjatev. Začeli smo z opredelitvijo pojma terjatev in kako nastane. Nato smo navedli tudi, kako nevarne so zapadle terjatve za podjetje in kako se lahko podjetje ustrezno sooči s terjatvami.

Najpreprostejša metoda je zagotovo ta, da podjetje izterjavo vodi preko agencije, ki lahko tudi odkupi terjatve in s tem podjetju omogoči nemoteno poslovanje. Kaj pa če je terjatev neupravičena? Kej če terjamo napačno osebo? Kaj lahko naredi upnik in kaj dolžnik? Da bi se ognili takšnim napakam in nepotrebnim procesom ter s tem povezanimi stroški, si bomo v tokratnem prispevku ogledali kaj narediti v primeru, če terjatev zadeva napačno osebo ali podjetje.

Če fizična oseba na dom prejme obvestilo, da ima do določenega podjetja odprto terjatev, lahko na tem obvestilu prebere kolikšen je znesek, rok do kdaj mora biti znesek poravnan, hkrati pa je navedeno tudi sporočilo, ki sporoča, da je to obvestilo lahko brezpredmetno, v kolikor je znesek že poravnan ali pa če zadeva napačno osebo. Vsekakor je prejemnik takšnega sporočila lahko rahlo in upravičeno zmeden. Če domnevni dolžnik upniku ne dolguje ničesar, ima v tem primeru 8 dni časa, da pošlje ugovor zoper sklep o izvršbi. Ugovor zoper samega postopka izvršbe ne ustavi, ampak omogoča domnevnemu dolžniku možnost ugovora, ki se seveda lahko upošteva na koncu, ko se zadeva ustrezno reši. Kako pa sploh pride do takšne zmešnjave? Najpogosteje je, da oseba z enakim imenom in priimkom naroči proizvod ali storitev, račun pa se pošlje na napačne naslov. Prejemniku računa se to seveda zdi brezpredmetno, zato se na to ne ozira. Skozi čas pa na naslov prispe pošiljka z izterjavo. Zato je potrebno biti zelo previden tudi na brezpredmetna obvestila in jih ustrezno shraniti ali pa nemudoma kontaktirati pošiljatelja.