V naši prvi rubriki bomo govorili o terjatvah. Kaj so terjatve, kako nastanejo in kako se jim ognemo in navsezadnje, kako jih poplačamo? To so vprašanja, ki jih bomo v tokratnem prispevku obravnavali, zato vas pozivam, da berete naprej.

Terjatve so zelo pogost »pojav«. Lahko se zgodijo namenoma, po nesreči ali pa enostavno so. Da bodo terjatve v prihodnje bolj razumljive, navajamo za začetek nekaj kratkih definicij, kaj sploh terjatve so.

V grobem je terjatev pravica zahtevati od določene osebe ali podjetja plačilo dolga.

Ni nujno, da se zahteva le poplačilo v obliki denarja. Zahteva je lahko tudi po dokončanju posla, izpolnitve dogovora po pogodbi, izpolnitev zahteve po dobavi določenega artikla ali pa opravljanje dogovorjene storitve v določenem časovnem roku. Terjatve se kot že prej omenjeno, najpogosteje pojavijo do podjetij ali do končnih kupcev. Lahko pa se pojavijo tudi do zaposlenih, do financerjev in uporabnikov različnih finančnih naložb. Če se terjatev pojavi pri kupcih, so to ponavadi terjatve v povezavi s prodanimi proizvodi, trgovskim blagom in opravljenimi storitvami. Govorimo pa lahko tudi do terjatev med državami.

Po drugi strani pa so terjatve do dobaviteljev, ki dobavljajo prvine poslovnega procesa v obliki ne opravljene storitve, preplačila, varščine in določeni predujmi. V kakšni obliki pa lahko nastopijo terjatve do zaposlencev? Najpogosteje se terjatve do zaposlencev kažejo kot določene odškodninske obremenitve in predujmi. Velikokrat z besedo terjatev označimo dejanje neplačevanja. Kar ni čisto resnično. Kot terjatev se omenjat tudi terjatev do države v zvezi z vstopnim davkom na dodano vrednost in terjatev za odloženi davek.